Značilnosti impulzne hitrosti vremskega motorja opisujejo variacijo elektromagnetnega vremsa kot funkcijo stopnjevanja v impulzih na sekundo (PPS). Prikaženi sta dve karakteristični krivulji, Krivulja 1 in Krivulja 2, prikazanih na spodnji sliki.
Krivulja 1, predstavljena s modro črto, se imenuje krivulja zataščanja. Prikazuje največjo stopnjovanost, pri kateri motor lahko začne, sinhronizira, ustavi ali obrne pod različnimi vrednostmi obremenitvenega vremsa. Podobno je Krivulja 2, prikazana z rdečo črto, znana kot krivulja iztiskovanja. Pokazuje največjo stopnjovanost, pri kateri motor lahko nadaljuje z delovanjem pod različnimi pogoji obremenitvenega vremsa, toda pri tej stopnji motor ni sposoben začeti, ustaviti ali se obrniti.
Boljši razum dobiš s primerom, temelječim na zgornjih krivuljah.
Za obremenitveno vreme ƮL motor lahko začne, sinhronizira, ustavi ali se obrne, ko je hitrost impulzov manjša od S1. Ko se rotor začne vrteti in doseže sinhronizacijo, se lahko stopnja stopnjevanja poveča pod enakim obremenitvenim vremenom. Na primer, pri obremenitvenem vremenu ƮL1, po začetku in sinhronizaciji motora, se lahko stopnja stopnjevanja poveča do S2 brez izgube sinhronizacije.
Če preseže stopnjo S2, bo motor izgubil sinhronizacijo. Zato območje med Krivuljo 1 in Krivuljo 2 predstavlja obseg stopnjevanja, ki ustreza različnim vrednostim vremsa, v katerem motor lahko ohranja sinhronizacijo po začetku in sinhronizaciji. Ta obseg se imenuje pospeševalni obseg, in motor se trdi, da deluje v pospeševalnem načinu.