1 Priprava pred namestitvijo
Kot član prve linije namestitev dobro vem, da mora biti pripravna dela pred namestitvijo suhega transformatorja temeljita. Najprej podrobno pregledam konstruksione risbe in tehnične dokumente ter eno za drugo preverjam tehnične parametre, kot so model, specifikacije, imenitna moč in nivo napetosti transformatorja, da zagotovim, da so v popolnem skladu z zahtevami projekta. Nato izvedem odpakiranje in pregled transformatorja in pripadajočih delov, s posebnim poudarkom na preverjanju, ali so zavoji deformirani, ali je izolacija poškodovana in ali so vodilni deli rahlo ali oksidirani. Ti podrobnosti so neposredno povezani z nadaljnjim delovanjem oprem. Hkrati preverim, ali so naključni dokumenti popolni, kot so izvodni testni poročili, list o ustreznosti in navodila, noben od njih ne sme manjkati.
Prav tako moram pripraviti potrebne gradbene orodja in meritvena pripomočka, kot so megaohmmeter (2500V), merilnik uporotokov, fazni vrstničnik in multimetrov. To so “orožja”, ki zagotavljajo točno namestitev. Poleg tega mora biti izdelan podroben organizacijski načrt gradnje in varnostne tehnične mere, ki razjasnjujejo postopke gradnje, razdelitev osebja in varnostne previdnosti. Samo tako lahko gradnja na mestu poteka urejeno, kar je ključnega pomena za zagotavljanje varnih in učinkovitih operacij glede na moje leta izkušenj s namestitvijo.
2 Osnova in zahteve mesta
Namestitev suhega transformatorja zahteva stabilno in primerno osnovo in mesto, ki je “temelj” za dolgoročno stabilno delovanje opreme. To dobro razumem med občutljivostjo na mestu. Za zagotovitev skladnosti mesta namestitve bom uporabil standardni kontrolni list za nosilnost osnove in dimenzije mesta (glej Tabelo 1) za preverjanje enega za drugim, od moči osnove do prostora mesta, vse mora ustrezati zahtevam, da bo nadaljnje delovanje transformatorja stabilno.
3 Zahteve za prevoz in dviganje
Prevoz in dviganje sta ključna povezava pri namestitvi suhih transformatorjev, in vsakič, ko s temi obravnavam, sem zlasti previden. Med prevozom morajo biti sprejeta ukrepi proti vibracijam in zaščiti pred deževjem, uporabljena posebna prevozna vozila in trdno zaklenjen transformator, da se prepreči njegovo trepetanje.
Oprema za dviganje naj bo izbrana glede na težo transformatorja. Splošno se uporablja metoda dvigala z dvojnim krožnim hobotom, in vezaji morajo biti preverjeni. Pred dvigom bomo večkrat preverili položaj težišča transformatorja in strogo vzpostavili vezaje glede na položaje dvigal, označene na nazivnici. Med postopkom dvigovanja mora biti postopek počasen in stabilen, nestrpeljivo pa je hitro dviganje ali brzdenje, to je dno za zagotavljanje varnosti opreme in osebja. Ko je na mestu, uporabimo ravnilo za preverjanje ravnotežja, dovoljena odstopanja pa ne sme presegati 0,2%. Takoj po namestitvi na mestu zaklenite osnovo, da se prepreči premikanje. V primeru velikih suhih transformatorjev, ki presega 10t, mora biti pripravljen poseben načrt dvigovanja in izvedena verifikacija dvigovanja, brez negličnosti.
4 Postopek in koraki sestavljanja
Sestavljanje suhih transformatorjev mora biti izvedeno v strogi skladnosti s postopkovnim tokom, in na mestu se ne smem nikoli zmotiti. Najprej namestite osnovo, prilagodite ravnotežje in zaklenite sidrišča z orodjem za zaklep, torke pa morajo biti točne. Nato postavite telo transformatorja, preverite, ali je telo transformatorja vertikalno, in če ni, ga natančno prilagodite s podmetami.
Med nameščanjem izolacijskih cevi na visokonaponski in nizkonaponski strani morajo biti cevi vertikalne in tesnitev dobra. Nato namestite dodatke, kot so temperaturni regulatorji in ventilatori, in eno za drugim preverite, ali je povezava pravilna. V primeru transformatorjev, prevoženih v ločenih delih, jih strogo sestavite glede na zaporedje fabričnih številk in ne naključno. Po sestavljanju izvedite pregled videza, da zagotovite, da so komponente trdno nameščene in povezave zanesljive. Na koncu namestite zaščitno pokrov in nalepite opozoriščne znamke na določena mesta. Le tako, da te podrobnosti storite dobro, lahko oprema deluje zanesljivo.
5 Pogoji za povezovanje in masiranje
Povezovanje in masiranje so neposredno povezani z varnostnim delovanjem opreme, in pri tem delu sem zelo previden. Povezovanje na visokonaponski in nizkonaponski strani strogo upošteva zahteve projekta, premer vodilca pa mora ustrezati pretokovosti. Splošno se izbere vodilce z bakrenim jedrom. Povezava na visokonaponski strani uporablja termično sušne ali hladne sušne konektorje, nizkonaponska stran pa uporablja bakrene busbarje za povezavo. Upornost stika v vseh povezaviščih je manjša od 50μΩ, za povezave z vinti pa se uporabljajo naprave za preprečevanje odpada.
Transformator mora biti opremljen z dvema samostojnima točkama masiranja, upornost masiranja pa ne sme presegati 4Ω, vodilo za masiranje pa mora biti bakreni vodilnik z premerom ne manjšim od 95mm². Metoda masiranja neutralne točke mora biti v skladu s sistemskimi zahtevami, pravilna vrednost upornosti masiranja pa naj bo izbrana za sistem s upornostnimi masiranjem. Kontrolne crte za pomožno opremo, kot so senzorji temperature in ventilatori, morajo uporabljati ekranirane kable in biti pravilno zazemljene. Le tako, da se držimo teh specifikacij, lahko zagotovimo varnostno delovanje opreme.