
Prenosna stolpa (tudi poznana kot stolpa za prenos električne energije, stolpa za energijo ali električni pylon) je visoka struktura (običajno železna mrežna stolpa), uporabljena za podporo nadzemnih električnih vodov. V električnih omrežjih so uporabljene za prenos visokonapetostnih prenosnih vodov, ki prenašajo velike količine električne energije od proizvodnih postaj do električnih podsistemov; polovi so uporabljeni za podporo nižkonapetostnih podprenosnih in distribucijskih vodov, ki prenašajo energijo od podsistemov do električnih strank.
Prenosne stolpi morajo nositi težke prenosne vode na zadostno varno višini nad tla. Poleg tega morajo vsi stolpi izdržati vse vrste naravnih nesreč. Zato je oblikovanje prenosnih stolpov pomembna inženirska naloga, pri kateri so enako uporabljivi koncepti gradbeništva, strojništva in elektrotehnike.
Stolpa za prenos energije je ključni del sistema za prenos energije. Stolpa za prenos energije se sestoji iz naslednjih delov:
Vrha prenosne stolpe
Raztegljiva ročica prenosne stolpe
Nosilo prenosne stolpe
Kletka prenosne stolpe
Telo prenosne stolpe
Noga prenosne stolpe
Podstavnik/stabilizator in baza prenosne stolpe.
Ti deli so opisani spodaj. Opomba, da gradnja teh stolpov ni preprosta naloga, in obstaja metodologija za postavljanje stolpov za gradnjo teh visokonapetostnih prenosnih stolpov.
Del nad zgornjo raztegljivo ročico se imenuje vrha prenosne stolpe. Običajno je zvisala ščitna voda povezana s vrhom te vrhe.
Raztegljive ročice prenosne stolpe držijo prenosne vode. Dimenzije raztegljive ročice so odvisne od ravni prenosne napetosti, konfiguracije in minimalnega formirnega kota za porazdelitev napetosti.
Del med telesom stolpa in vrho se imenuje kletka prenosne stolpe. Ta del stolpa drži raztegljive ročice.

Del od spodnjih raztegljivih ročic do tla se imenuje telo prenosne stolpe. Ta del stolpa igra ključno vlogo pri vzdrževanju zahtevane prostore nad tla vodnika prenosnega voda.


Med oblikovanjem prenosne stolpe je treba upoštevati naslednje točke:
Minimalni prostor nad tla najnižjega vodnika nad tla.
Dolžina verige izolatorjev.
Minimalni prostor, ki ga je treba ohranjati med vodniki in med vodnikom in stolpo.
Lokacija zvisale ščitne vode glede na najbolj zunanske vodnike.
Sredinski prostor, potreben zaradi dinamičnega vedenja vodnika in zaščite pred negativnimi učinki nevihte.
Za določitev dejanske višine prenosne stolpe, upoštevamo zgornje točke, in celotno višino stolpa razdelimo na štiri dele:
Minimalno dovoljeni prostor nad tla (H1)
Maksimalni visilni padec nadzemnega vodnika (H2)
Navpični prostor med zgornjim in spodnjim vodnikom (H3)
Navpični prostor med zvisalo ščitne vode in zgornjim vodnikom (H4)
Večja napetost prenosnega voda, večji prostor nad tla in navpični prostor. To pomeni, da bo stolp za višjo napetost imel večji dovoljeni prostor nad tla in večji navpični prostor med zgornjim in spodnjim vodnikom.
Glede na različne posamezne premisleke obstajajo različne vrste prenosnih stolpov.
Prenosni vod gre skozi dostopne koridorje. Zaradi nedostopnosti najkrajšega pravokotnega koridorja mora prenosni vod odstopiti od svoje pravokotne poti, ko pride do ovire. V skupni dolžini dolgega prenosnega voda lahko obstaja več odstopnih točk. Glede na kot odstopa obstajajo štiri vrste prenosnih stolpov–
A – tip stolpa – kot odstopa 0o do 2o.
B – tip stolpa – kot odstopa 2