Prenos naloge ali analiza pretoka moči

To je računalniški postopek (številčni algoritmi), ki je potreben za določitev stanja stabilnega delovanja omrežja električnega sistema na podlagi podatkov o vodnikih in vozliščih.

Stvari, ki jih morate vedeti o analizi pretoka bremena:

1. Analiza pretoka bremena je analiza stanja stabilnega delovanja omrežja električnega sistema.

2. Analiza pretoka bremena določa stanje delovanja sistema za dano obremenitev.

3. Analiza pretoka rešuje skupino hkratnih nelinearnih algebrskih enačb za dve neznani spremenljivki (|V| in ∠δ) v vsakem vozlišču sistema.

4. Za reševanje nelinearnih algebrskih enačb je pomembno, da imamo hitre, učinkovite in natančne številčne algoritme.

5. Izhod analize pretoka bremena je napetost in fazni kot, dejanska in reaktivna moč (na obeh straneh v vsaki vrstici), izgube v vrsticah in moč v prožnem vozlišču.

Koraki analize pretoka bremena

Študija analize pretoka bremena vključuje naslednje tri korake:

1. Modeliranje komponent elektroenergetskega sistema in omrežja.

2. Razvoj enačb analize pretoka bremena.

3. Reševanje enačb analize pretoka bremena z uporabo številčnih tehnik.

Modeliranje komponent elektroenergetskega sistema

Generator

Breme


Predajna vrstica
Predajna vrstica je predstavljena s nominalnim π modelom.

Kjer je R + jX upornost vrstice in Y/2 se imenuje polovica nabirne admittance vrstice.

Transformator z spreminjanjem odmerja pri ne-nominalnem odmerju
Za nominalni transformator velja
Toda za ne-nominalni transformator

Tako za ne-nominalni transformator definiramo razmerje preoblikovanja (a) kot sledi

Zdaj bi radi predstavili ne-nominalni transformator v vrstici z ekvivalentnim modelom.

Slika 2: Vrstica, ki vsebuje ne-nominalni transformator
Želimo to pretvoriti v ekvivalenten π model med vozliščema p in q.

Slika 3: Ekvivalentni π model vrstice

Naš cilj je najti te vrednosti admittance Y1, Y2 in Y3, da lahko slika 2 predstavlja sliko 3
Iz slike 2 imamo,


Nedavno smo upoštevali sliko 3, iz slike 3 imamo,

Iz enačb I in III, ko primerjamo koeficiente Ep in Eq dobimo,

Podobno iz enačb II in IV imamo

Neke uporabne opazke

Iz zgornje analize vidimo, da vrednosti Y2, Y3 lahko so pozitivne ali negativne, odvisno od vrednosti preoblikovalnega razmerja.

Dobra vprašanja!
Y = – ve pomeni absorpcijo reaktivne moči, torej se obnaša kot induktor.
Y = + ve pomeni generacijo reaktivne moči, torej se obnaša kot kapacitor.
Modeliranje omrežja

Upoštevajmo sistem z dvema vozliščema, kot je prikazano na zgornji sliki.
Več že vemo, da
Generirana moč v vozlišču i je

Potreba po moči v vozlišču i je