Metode za zaznavanje utrjevanja SF6 za opremo GIS

Za določevanje stopnje iztekanja plina SF6 v GIS opremi, ko uporabljamo kvantitativno metodo za zaznavanje iztekanja, je treba točno izmeriti prvotno vsebnost plina SF6 v GIS opremi. Po relevantnih standardih mora biti napaka meritve omejena na ±0,5 %. Stopnja iztekanja se izračuna glede na spremembe vsebnosti plina po določenem času, s tem se oceni zategovanost opreme.

Pri kvalitativnih metodah zaznavanja iztekanja se pogosto uporablja neposredna vizualna preverjanja, ki vključujejo vizualno opazovanje ključnih območij, kot so povezave in ventili GIS opreme, za znake iztekanja plina SF6, kot so nastajanje mrazu. To zahteva, da imajo pregledovalci obsežno izkušnje s področja, da bi točno prepoznali nenehne znake iztekanja. Tehnike zaznavanja, temelječe na infrardečem slikanju, izkoriščajo absorbcijske lastnosti plina SF6 na določenih dolgih valovih infrardečega svetlobe. Med zaznavanjem naj bi bila valovna dolžina infrardečega termografskega snopca nastavljena okoli 6 μm, kar omogoča hitro lokacijo možnih točk iztekanja v GIS opremi, z natančnostjo, ki doseže ravni ppm.

Ko se uporablja metoda kapice za določevanje stopnje iztekanja, je treba po merilih GIS opreme prilagoditi ustrezno zaprto kapico. Razmerje med prostornino notranjosti kapice in prostornino opreme je običajno omejeno med 1,2 in 1,5, da se zagotovi relativno stabilno okolje za zaznavanje in tako pridobi točne podatke o iztekanju.

Pri spektrometriji plinov za zaznavanje iztekanja SF6 omogoča točno meritve mas ionov in relativne obfinitve identifikacijo zelo majhnih količin iztekanja SF6, s mejami zaznavanja, ki segajo do raven ppb, kar omogoča močno podporo za zgodnje zaznavanje potencialnih iztekanj.

Med uporabo metode padca tlaka za določevanje stopnje iztekanja je potrebno neprekinjeno spremljati spremembe notranjega tlaka v GIS opremi, pri čemer se vrednosti tlaka zapisujejo vsakih 24 ur. Količina iztekanja se izračuna glede na idealni plinski zakon, pri čemer se upošteva vpliv okoljskih dejavnikov, kot so temperatura in tlak, med izračunom.

Metoda razprševanja lasera zazna iztekanje plina SF6 z analizo signala razpršenega svetlobe, ki je nastal zaradi interakcije med laserjem in iztekanim plinom. V praksi naj bi bila moč izhoda lasera nastavljena med 5–10 mW, da bi se zagotovila občutljivost in natančnost zaznavanja.

Metoda tehtanja absorbenta določa iztekanje z meritvijo spremembe teže absorbenta pred in po absorpciji plina SF6. Tako se običajno uporablja aktivirani alumin, ki ima učinkovitost absorbiranja 0,2–0,3 g SF6 na gram absorbenta pri 25°C, kar omogoča izračun stopnje iztekanja.

Elektrokemijsko zaznavanje uporablja senzorje, ki odzivajo elektrokemijsko na plin SF6 za zaznavanje iztekanja. Ta metoda običajno ima čas odziva znotraj 1–3 minut, kar omogoča hiter zaznov preko koncentracije plina SF6 okoli GIS opreme za hitro identifikacijo iztekanja.

Ultrazvočno zaznavanje identificira iztekanje plina SF6 na podlagi ultrazvočnih signalov, ki jih generira iztekanje plina. Med zaznavanjem je frekvenca ultrazvočnega senzorja običajno nastavljena med 20–100 kHz, kar omogoča učinkovito zaznavanje šibkih ultrazvočnih signalov, ki jih povzročajo manjše iztekanja.