
Ta preskus zajema postopek za potrjenje debelosti izolacije in omote električnih napajalnih kabelov. Dostatečna debelost izolacije in omota je zagotovljena, da napajalni kabel zadošča napetostnim in mehanskim obremenitvam, ki jih kabel doživi med svojo življenjsko dobo. Merjenje te debelosti je potrebno, da bi se preverilo, ali je v skladu s specifičnimi omejitvami ali ne. Te dimenzije zagotavljajo varno in zanesljivo delovanje kabela.
To je popolnoma merilni postopek, zato mora oprema za preskus biti izbrana zelo pozorno. Morajo biti na voljo mikrometer, sposoben meriti vsaj 0,01 mm odstopanja, vernierova lestvica, ki lahko jasno prebere vsaj 0,01 mm, meritveni mikroskop s linearno povečavo najmanj 7-krat in možnostjo branja vsaj do 0,01 mm, ter povečevalno steklo, ki lahko jasno prebere vsaj 0,01 mm.
Najprej je treba pripraviti različne vzorce za različne merilne instrumente in metode. Vzorci lahko obstajata v dveh tipih: prvi so kosovi jedrnega kabela, drugi pa so rezani kosovi.

Za okrogla vodila in zunanji omot se uporabijo kosovi jedra ali kabela dolžine približno 300 mm, odrezani od končnega izdelka. Vzorec mora biti odrezan od končnega izdelka in odstraniti vse materialne pokrovnike nad izolacijo ali omotom, brez poškodovanja izolacije in omota. Za optično meritve se uporabljajo rezani kosovi. V tem primeru se lahko odstranijo materiali zunaj in notranjosti izolacije ali omota, če je potrebno. Rezina se odreže v dovolj tanki kos pod pravokotno ravnino glede na os kabela. Meritve se najbolje izvajajo pri sobni temperaturi. Premer jedra kabela in premer izoliranega jedra in kabela z izolacijo ter omot se merita z mikrometrom ali vernierovo lestvico. Meritev mora biti pravokotna glede na os jedra ali kabela.
Meritve se morajo izvesti na različnih 3 točkah enakih intervalov vzdolž dolžine vzorca. Ti intervali lahko znašajo približno 75 mm v primeru 300 mm dolgih kosov vzorca. Vsaka meritva se izvede za premer notranjosti in zunanjosti izolacije ali omota. Na vsaki točki se naredita dve meritvi za boljšo natančnost. Torej se skupaj naredi 6 meritev premera spodaj in zgornjega dela izolacije/omota. S povprečjem 6 merjenih zunanjih premerov dobimo povprečno merjen zunanji premer izolacije/omota. Podobno, s povprečjem 6 merjenih notranjih premerov, dobimo povprečno merjen notranji premer izolacije/omota. Razlika med povprečnim zunanjim in notranjim premerom, deljena z dvema, je nič drugega kot povprečna radialna debelost izolacije/omota.

Če vizualno pregled vzorca razkriva ekscentričnost, se uporabi optična metoda z reznimi prerezi vzorca.
V primeru rezanih prerezkov se vzorec postavi pod meritveni mikroskop vzdolž optične osi. Za krožne vzorce se izvede 6 takšnih meritev ob robu z redkimi intervali. Za nekrožna vodila se ta meritev izvaja radijalno na vsaki točki, kjer debelost izolacije izgleda minimalna. Število reznih prerezkov, odrezanih od vzorca, se vzame na redkih intervalih vzdolž njegove dolžine tako, da skupno število takšnih meritev ne bo manjše od 18. Na primer, v primeru krožnih vodil se najmanj 3 reznih prereza vzamejo od vzorca in 6 meritev izvede v vsakem prerezu. V primeru nekrožnih vodil se število reznih prerezkov, odrezanih od vzorca, odvisi od števila točk minimalne debelosti izolacije. Ker v tem primeru meritev izvaja le na točkah minimalne debelosti.
Za kos jedra/kabela
Kjer je, Dout povprečje šestih meritev, izvedenih za zunanji premer izolacije/omota
Kjer je, Din povprečje šestih meritev, izvedenih za notranji premer izolacije/omota.
Za rezini kos – Povprečje 18 optičnih meritev se uporablja kot minimalna debelost izolacije/omota.
Poročilo
Naslov – Preskus debelosti izolacije/omota
Vrsta kabela –
Številka serije/lot –
Številka kabela/barela –
Rezultati:
Sklicna specifikacija ………………………………
Zaključek – Vzorec ustreza/ne ustreza zahtevam specifikacije.
Izjava: Spoštujte izvirnike, dobre članke je vredno deliti, če je kršenje avtorskih pravic prosim kontaktirajte za brisanje.