Metode testiranja kabelov | Tehnike za zaznavanje in določanje lokacije napak

I. Metode za testiranje in pregled kabelov:

• Test upornosti izolacije: Uporabite merilnik upornosti izolacije za meritve vrednosti upornosti izolacije kabela. Visoka vrednost upornosti izolacije kaže na dobro izolacijo, nizka pa morda nakazuje težave s izolacijo, ki zahtevajo nadaljnjo preučevanje.

• Test vzdržljivosti napetosti: Izvedite test z visoko napetostjo z uporabo testera visoke napetosti, da preverite, ali lahko kabel vzdrži visoko napetost pri njegovih predpisanih delovnih pogoji. V normalnih okoliščinah bi moral kabel izdržati testno napetost, ki je višja od njegove predpisane napetosti, brez premika.

• Test upornosti: Uporabite omernik za meritve upornosti kabela. Ta test oceni upornost med vodili. Na splošno bi morala vrednost upornosti kabela biti znotraj določenega obsega.

• Test kratkega zapora: Uporabite tester kratkih zaporov za preverjanje kratkih zaporov v kabelu, kot so zapor med vodili ali zemljiški zapor.

• Test lokacije napak: Ko obstaja napaka v kabelu, uporabite lokator napak, da točno določite lokacijo napake. Pogoste metode lokacije napak vključujejo Time Domain Reflectometry (TDR) in Frequency Domain Reflectometry (FDR).

• Test termične slikovne analize: Uporabite infrardeči termični snop za skeniranje kabela in odkrivanje potencialnih lokalnih toplinskih točk. Toplinne točke so pogosto kazalniki težav s kablom, kot so prekomerna tok, slaba stikovanost ali odpad izolacije.

II. Metode za iskanje napak v kabelih:

• Vizualna preverjanja metoda: Najprej preverite zunanjo stran kabela na vidne poškodbe, kot so rezi, trsi ali staranje. Posvetite pozornost spojinam kablov in izolacijskim delom, da preverite luštenje, poškodbe ali opadanje.

• Metoda testiranja upornosti izolacije: Uporabite merilnik upornosti izolacije za meritve upornosti izolacije. Nizka vrednost upornosti izolacije morda nakazuje težave s izolacijo (npr. poškodba izolacije ali vlaganje), kar bi lahko vodilo do odpadov vezij.

• Metoda testiranja vzdržljivosti visoke napetosti: Uporabite tester visoke napetosti za izvedbo testa vzdržljivosti napetosti, običajno približno 1,5-krat predpisana napetost. Če kabel uspešno preteče test brez premika, to kaže, da ni težav s izolacijo; drugače pa morda obstaja težava s izolacijo.

• Metoda testiranja upornosti AC/DC: Uporabite tester upornosti AC/DC za meritve upornosti kabela za AC in DC. Ta test preverja upornost zemljenja in upornost med vodili.

• Metoda testiranja lokacije napak: Ko je prisotna napaka, uporabite lokator napak, da določite točno lokacijo napake. Pogoste metode vključujejo Time Domain Reflectometry (TDR) in Frequency Domain Reflectometry (FDR).

• Metoda termične slikovne analize: Uporabite infrardeči termični snop za skeniranje kabela in odkrivanje lokaliziranih toplinskih točk, kar pomaga identificirati potencialne lokacije napak.

• Metoda testiranja odprtih vezij: Izvedite test odprtih vezij z ločevanjem ali ponovnim povezovanjem različnih odsekov kabela, da preverite neprekinjenost, s čimer identificirate potencialne točke odprtih vezij.

Izbira metod za iskanje napak v kabelih bi morala temeljiti na dejanskih okoliščinah. Brez potrebnih instrumentov, opreme ali relevantne strokovne znanosti se priporoča, da se zatečete na pomoč kvalificiranih strokovnjakov.