
Admitanca se definira kot merilo, kako enostavno bo krog ali naprava dopustila tok, da teče skozi njo. Admitanca je obratna vrednost (inverz) impedance, podobno temu, kako sta povezana provodnost in upor. SI enota za admitanco je siemens (simbol S).
Za ponovitev zgornje definicije: najprej pregledajmo nekatere pomembne pojme, ki so povezani z temo admitanca. Vsi vemo, da ima upor (R) le velikost, a ni faze. Lahko rečemo, da je to merilo odpora za tok struje.
V AC krogu moramo ob uporu upoštevati še dve mehanizma, ki ovirata (induktivnost in kapacitivnost). Torej se vpeljuje pojem impedanca, ki ima isto funkcijo kot upor, toda ima obseg in fazo. Njegov realni del je upor, imaginarni del pa reaktancna, ki izhaja iz mehanizmov, ki ovirajo.
Glede na razliko med admitanco in impedanco je admitanca obratna (to je inverz) impedanci. Zato ima nasprotno funkcijo impedanci. To pomeni, da lahko rečemo, da je to merilo za tok, ki ga dovoli naprava ali krog. Admitanca meri tudi dinamične učinke suscepativnosti materiala glede na polarizacijo in se meri v Siemensih ali Mho. Oliver Heaviside je to vpeljal decembra 1887.
Impedanca sestoji iz realnega dela (upor) in imaginarnega dela (reaktancna). Simbol za impedanco je simbol Z, simbol za admitanco pa je simbol Y.
Admitanca je tudi kompleksno število, kot je impedanca, ki ima realni del, provodnost (G) in imaginarni del, Susceptance (B).
(negativna za kapacitivno susceptance in pozitivna za induktivno susceptance)
Ta je sestavljen iz admitance (Y), susceptance (B) in provodnosti (G), kot je prikazano spodaj.
Iz trikotnika admitance,
Ko je krog sestavljen iz upora in induktivne reaktance v vrsto, kot je prikazano spodaj.
Ko je krog sestavljen iz upora in kapacitivne reaktance v vrsto, kot je prikazano spodaj.
Krog, ki sestoji iz dveh vej, A in B, kot je prikazano na spodnjem prikazu. 'A' vključuje induktivno reaktanco, XL in upor, R1, 'B' pa vključuje kapacitivno reaktanco, XC in upor, R2. Napetost, V, je priključena krogotoku.
Za Vejo A