Kaj je testiranje električnih izolatorjev?
Definicija električnega izolatorja
Električni izolator se definira kot naprava, ki odpire pretok električnega toka, zagotavlja zaščito in varnost v električnih sistemih.
Vzroki za neuspeh izolatorja
Razbitost, defektni materiali, poroznost, napačno glaziranje, prekošenje in mehanski stres so glavni vzroki neuspeha izolatorja.
Testiranje izolatorjev
Prekošenski testi izolatorjev
Prekošenski test izolatorja pri frekvenci strmeža
Najprej izolator, ki se bo testiral, namestimo na način, na katerega bi bil uporabljen v praksi.
Nato povežemo ključnice spremenljivovoltnega viru pri frekvenci strmeža z obema elektrodama izolatorja.
Sedaj priključimo napetost pri frekvenci strmeža in jo postopoma povečujemo do določene vrednosti. Ta določena vrednost je pod najmanjšo napetostjo za prekošenje.
Ta napetost ohranjamo eno minuto in opazujemo, da ne sme nastati nobeno prekošenje ali prodrlina.
Izolator mora biti sposoben vzdrževati določeno minimalno napetost eno minuto brez prekošenja.
Prekošenski test izolatorja pri frekvenci strmeža v vlage ali deževni test izolatorja
Tudi v tem testu izolator, ki se bo testiral, namestimo na način, na katerega bi bil uporabljen v praksi.
Nato povežemo ključnice spremenljivovoltnega viru pri frekvenci strmeža z obema elektrodama izolatorja.
Nato izolator spršimo s vodo pod kotom 45° tako, da njegova padavina ne preseže 5,08 mm na minuto. Uporabljena voda mora imeti upornost med 9 kΩ in 11 kΩ na cm3 pri normalnem atmosferskem tlaku in temperaturi. Na ta način ustvarimo umetne deževne pogoje.
Sedaj priključimo napetost pri frekvenci strmeža in jo postopoma povečujemo do določene vrednosti.
Ta napetost ohranjamo eno minuto ali 30 sekund, kot je določeno, in opazujemo, da ne sme nastati nobeno prekošenje ali prodrlina. Izolator mora biti sposoben vzdrževati določeno minimalno napetost pri frekvenci strmeža za določen čas brez prekošenja v zgoraj omenjenih mokrih pogojih.
Prekošenski test izolatorja pri frekvenci strmeža
Izolator je nameščen na podoben način kot v prejšnjem testu.
V tem testu se priključena napetost postopoma povečuje podobno kot v prejšnjih testih.
Vendar pa se v tem primeru zabeleži napetost, pri kateri okoliška zraka razpade.
Impulzni prekošenski test izolatorja
Nadstrešni odprti prostorski izolator mora biti sposoben vzdrževati visoke napetosti, ki jih povzročajo tretji, itd. Zato ga moramo testirati proti visokim napetostnim impulzom.
Izolator je nameščen na podoben način kot v prejšnjem testu.
Nato se izjemno visoki impulzni generator napetosti, ki generira več sto tisoč Hz, poveže z izolatorjem.
Ta napetost se uporabi na izolatorju in se zabeleži napetost pri prekošenju.
Omenjeno omrežje te napetosti glede na meritev napetosti, pridobljeno iz prekošenskega testa izolatorja pri frekvenci strmeža, se imenuje impulzno omrežje izolatorja.
To omrežje bi moralo biti približno 1,4 za štipasti izolator in 1,3 za viseče izolatorje.
Performančni testi
Temperaturni cikel izolatorja
Izolator najprej segrejemo v vodi na 70 °C eno uro.
Nato ta izolator takoj ohladimo v vodi na 7 °C še eno uro.
Ta cikel se ponovi trikrat.
Po zaključku teh treh temperaturnih ciklov izolator osušimo in podrobno preučimo njegovo glaziranje.
Po tem testu ne sme biti nobenega poškodovanja ali onesnaženja glaziranja površine izolatorja.
Test prodrlinske napetosti izolatorja
Izolator najprej suspendiramo v izolacijskem olju.
Nato izolatoru priključimo napetost, ki je 1,3-krat večja od napetosti za prekošenje.
Poroznostni test izolatorja
Izolator najprej razbijemo na komade.
Nato te razbiti komadi izolatorja potopimo v 0,5 % alkoholni raztopini fuksinskoga barvila pod tlakom približno 140,7 kg/cm2 za 24 ur.
Nato vzorce odstranimo in preučimo.
Mehanski test čvrstočnosti izolatorja
Izolatoru priključimo 2,5-krat večjo maksimalno delovno moč za približno eno minuto.
Izolator mora biti sposoben vzdrževati toliko mehanskega stresa eno minuto brez kakršnekoli poškodbe.
Redni testi
Vsaki izolator mora pred priporočilom za uporabo na mestu preiti naslednje redne teste.
Dokazni test bremena izolatorja
Pri dokaznem testu bremena izolatorja se vsakemu izolatorju priključi breme, ki je 20 % višje od določene maksimalne delovne obremenitve, za približno eno minuto.
Korozijski test izolatorja
Izolator z galvaniziranimi ali železnimi priključki suspendiramo v rastvor kuprsulfata za eno minuto.
Nato izolator odstranimo iz rastvora in ga posušimo, čistimo.
Nato ga znova suspendiramo v rastvor kuprsulfata za eno minuto.
4. Postopek se ponovi štiri-krat.