Merjenje upornosti vijakov transformatorja

Definicija preizkusa upornega prepreke

Preizkus upornosti vikljanja transformatorja preverja stanje vikljanj in povezav transformatorja z merjenjem upornosti.

Postopek merjenja upornosti vikljanja transformatorja

Za vikljanje z zvezno vezavo se upornost meri med faznim in neutralnim terminalom.

Za avtotransformatorje z zvezno vezavo se upornost visokonapetostne strani meri med visokonapetostnim in internim terminalom, nato med internim terminalom in neutralom.

Za vikljanje s trikotnikovom vezavo se upornost meri med paroma faznih terminalov. Ker pri trikotnikovi vezavi ni mogoče posebej izmeriti upornosti posameznih vikljanj, se upornost posameznega vikljanja izračuna po naslednji formuli:

Upornost posameznega vikljanja = 1,5 × Merjena vrednost

Upornost se meri pri okoljski temperaturi in se pretvori v upornost pri 75°C za primerjavo z projektnimi vrednostmi, preteklimi rezultati in diagnostiko.

Upornost vikljanja pri standardni temperaturi 75°C

Rt = Upornost vikljanja pri temperaturi t

t = Temperatura vikljanja

Splošno so vikljanja transformatorja potopljena v izolacijsko tekočino in pokrita s papirnatim izolantom, zato je nemogoče izmeriti dejanske temperature vikljanja pri odpravljanju energije transformatorja. Razvil se je približek za izračun temperature vikljanja v takšnem stanju, kot sledi:

Temperatura vikljanja = Povprečna temperatura izolacijske tekočine

Povprečna temperatura izolacijske tekočine naj bi bila vzeta 3 do 8 ur po odpravljanju energije transformatorja, ko razlika med temperaturama zgornje in spodnje tekočine postane manjša od 5°C.

Upornost se lahko meri z enostavnim voltmeter ampermetrom, Kelvinovim mostom ali avtomatskim kompletom za merjenje upornosti vikljanja (ohmometrom, željeno 25 A kit).

Pozor pri metodi voltmeter ampermetra: Tok ne sme presegati 15 % nominalnega toka vikljanja. Velike vrednosti lahko povzročijo nenatančnosti zaradi seganja vikljanja in s tem spremembo njegove temperature in upornosti.

Opomba: Merjenje upornosti vikljanja transformatorja mora biti izvedeno na vsakem ključu.

Metoda merjenja upornosti vikljanja z tokom in napetostjo

Upornost vikljanj transformatorja je mogoče meriti z metodo toka in napetosti. Pri tej metodi merjenja upornosti vikljanja se testni tok vnese v vikljanje in se ujame padec napetosti skozi vikljanje. Z uporabo preprostega Ohmovog zakona, Rx = V / I, je lahko enostavno določena vrednost upornosti.

Postopek metode merjenja upornosti vikljanja z tokom in napetostjo

• Pred merjenjem mora biti transformator izključen in brez navzočnosti toka 3 do 4 ur. To omogoča, da se temperatura vikljanja prilegni temperaturi tekočine.

• Merjenje se izvaja z DC.

• Za zmanjšanje opazovanih napak mora biti polarit magnetizacije jedra konstantna med vsemi čitaji upornosti.

• Vodilca voltmeterja morajo biti neodvisni od vodilcev toka, da jih zaščitijo pred visokimi napetostmi, ki se lahko pojavijo med vklopom in izklopom kruga toka.

• Čitaje naj bi bile vzete po dosegu stacionarnih vrednosti toka in napetosti. V nekaterih primerih to lahko traja nekaj minut, odvisno od impedanc vikljanja.

• Testni tok ne sme presegati 15 % nominalnega toka vikljanja. Velike vrednosti lahko povzročijo nenatančnosti zaradi seganja vikljanja in s tem spremembo njegove upornosti.

• Za izraz upornosti mora biti omenjena ustrezna temperatura vikljanja ob času merjenja skupaj s vrednostjo upornosti. Kot smo že omenili, po 3 do 4 urah v izključenem stanju bo temperatura vikljanja enaka temperaturi tekočine. Temperatura tekočine ob času testiranja je povprečje zgornje in spodnje temperature tekočine transformatorja.

• Za zvezno vezano trofazno vikljanje bi bila upornost posamezne faze polovica merjene upornosti med dvema faznima terminaloma transformatorja.

• Za trikotnikovo vezano trofazno vikljanje bi bila upornost posamezne faze 0,67-krat večja od merjene upornosti med dvema faznima terminaloma transformatorja.

• Ta metoda merjenja upornosti vikljanja transformatorja z tokom in napetostjo bi morala biti ponovljena za vsak par faznih terminalov vikljanja na vsaki položaji ključa.

Metoda mosta za merjenje upornosti vikljanja

Glavni princip metode mosta temelji na primerjavi neznane upornosti s znano upornostjo. Ko tok, ki teče skozi roke mostnega kruga, postane uravnotežen, kaže galvanometer ničelno odmik, kar pomeni, da v uravnoteženem stanju ne bo toka, ki teče skozi galvanometer.

Zelo majhne vrednosti upornosti (v miliohmih) se lahko natančno meritve z metodo Kelvina, medtem ko za višje vrednosti uporabljamo metodo Wheatstoneovega mosta za merjenje upornosti. Pri metodi mosta za merjenje upornosti vikljanja so napake zmanjšane.

Upornost, merjena z Kelvina mostom

Vsi drugi koraki, ki jih je treba izvesti med merjenjem upornosti vikljanja transformatorja s temi metodami, so podobni metodam merjenja upornosti vikljanja transformatorja z tokom in napetostjo, razen tehnike merjenja upornosti.

Upornost, merjena z Wheatstoneovim mostom,