Ločeno vs združeno reguliranje v avtomatskih napetostnih regulatorjih
Med delovanjem električnih naprav in opreme je stabilnost napetosti ključna. Kot pomembna naprava lahko avtomatski regulator napetosti (stabilizator) učinkovito uredi napetost, da se zagotovi, da oprema deluje pri primernih pogoji napetosti. V uporabi avtomatskih regulatorjev napetosti (stabilizatorjev) sta dva pogosta načina kontrole: "posebna regulacija faza" (ločena regulacija) in "enotna regulacija treh faz" (skupna regulacija). Razumevanje razlik med temi dvema načinoma regulacije je ključno za pravilno izbiro in uporabo avtomatskih regulatorjev napetosti ter za zagotavljanje stabilnega delovanja elektroenergetskega sistema. Spodaj predstavljamo razlike med ločeno in enotno regulacijo v avtomatskih regulatorjih napetosti (stabilizatorjih).
Značilnosti avtomatskih regulatorjev napetosti
Avtomatski regulatorji napetosti se glavno uporabljajo za stabiliziranje vhodne napetosti različnih vrst opreme. Široko se uporabljajo v tovarnah, podeželju, znanstvenih in raziskovalnih institutah, proizvodnih montažnih linijah, gradbenih strojih, natančnih instrumentih, strojih, medicinski opremi, hotelih, športnih objektih, kinematografskih in gledaliških prostorih, liftih, radijskih postajah, računalniških sobah in katerikoli lokaciji, ki zahteva stabilno nabirno strmo strmo napetost.
Avtomatski regulatorji napetosti ponujajo visoko natančnost regulacije napetosti, brez preoblikovanja valovne oblike, brez faznega zamika, hitro odzivno čas, visoko učinkovitost, visok faktor moči in sposobnost zveznega delovanja. Lahko obdelajo upornike, kapacitorje in induktivne optage.
Za lokacije z neravnovesnimi mrežnimi napetostmi ali neravnovesnimi optagami so posebej razviti in izdelani avtomatski regulatorji napetosti s ločeno regulacijo treh faz.
Razlike med ločeno in enotno regulacijo
Stabilizator s ločeno regulacijo sestavlja tri neodvisne nadzorne oblake, tri sklope motorično pogonjenih mehanizmov in tri sklope regulatorjev napetosti (kompensacijski tip regulatorjev s kompensacijskim transformatorjem). Vsaka faza deluje kot samostojna enota, njegov povratni signal pa izvira iz lastne faze izhodne napetosti. Električni in magnetni obloki so samostojni in ne vplivajo na drugi dve fazi. Natančnost regulacije je prilagodljiva v obsegu 1% do 5%.
Stabilizator s enotno regulacijo sestavlja eno nadzorno oblak, en sklop motorično pogonjenih mehanizmov in en sklop regulatorja napetosti (kompensacijski tip s kompensacijskim transformatorjem). Povratni signal je vzet iz povprečja ali kombinacije treh-faznih izhodnih napetosti, električni in magnetni obloki pa so integrirani po vseh treh fazah. Natančnost regulacije je tudi prilagodljiva v obsegu 1% do 5%, običajno nastavljena okoli 3%. Ta tip zahteva relativno ravnovesne mrežne napetosti in optage.
V zaključku, v praktični uporabi lahko glede na specifične zahteve izberemo ali ločeno regulacijo ali enotno regulacijo. Zgoraj je predstavljena razlika med ločeno in enotno regulacijo v avtomatskih regulatorjih napetosti (stabilizatorjih). Upamo, da so ta informacije koristne.
