1. Strukture in razvrščanje vložkov
Strukture in razvrščanje vložkov so prikazani v spodnji tabeli:
| Serijska št. | Klasifikacijska značilnost | Kategorija | |
| 1 | Glavna izolacijska struktura | Kondenzatorski tip | Resinsko prelivano papirjevo Naftinsko prelivano papirjevo |
| Nekondenzatorski tip | Plinski izolator Tecni izolator Prelivani polimer Kompozitni izolator |
||
| 2 | Zunanji izolacijski material | Porcelan Silikonski kaučuk |
|
| 3 | Izpolnjevalni material med kondenzatorskim jedrom in zunanjim izolacijskim rokom | Naftinsko izpolnjeni tip Plinski izpolnjeni tip Penoizpolnjeni tip Naftinsko pastni tip Naftinsko-plinski tip |
|
| 4 | Uporabno sredstvo | Nafta-nafta Nafta-zrak Nafta-SF₆ SF₆-zrak SF₆-SF₆ |
|
| 5 | Mesto uporabe | NA NP |
|
2. Načela izbire presernikov
2.1 Osnovna načela izbire
2.1.1 Izbor presernikov mora ustrezati tehničnim specifikacijam transformatorjev, kot so: najvišja napetost opreme, največji delovni tok, stopnja izolacije in metode namestitve, ki zadovoljujejo relevantne zahteve za varno delovanje električnih omrežij.
2.1.2 Izbor presernikov bi moral upoštevati tudi druge dejavnike, kot so:
Delovno okolje: višina, raven onesnaženosti, okoljska temperatura, delovni tlak, način razporeditve;
Struktura transformatorja: način izvoda, način namestitve presernika, skupna višina namestitve z mernimi transformatorji;
Struktura presernika: način prenašanja toka, notranja oblika izolacije (mazninsko namočeni papir ali smola namočeni papir), material zunanjega izolacijskega čevlja (farfor ali silikonska guma);
Dobavitelj presernikov, varnost in zanesljivost, delovno obnašanje in drugi dejavniki.
2.1.3 Stopnja izolacije presernikov bi morala biti višja od stopnje izolacije glavnega telesa transformatorja.
2.2 Izbor glede na nazivno naponno raven transformatorja
2.2.1 Ko je nazivni napon presernikov večji od 40,5 kV, bi morala glavna struktura izolacije presernikov biti boljše kondenzatorskega tipa.
2.2.2 Ko je nazivni napon presernikov manjši ali enak 40,5 kV, lahko glavna struktura izolacije presernikov bodisi čisti farfor (kompozit) tipa ali kondenzatorskega tipa, glede na specifične pogoje.
2.3 Izbor glede na način prenašanja toka presernikov
2.3.1 Ko je nazivni tok presernikov manjši od 630 A, bi moralo biti prednostno dano prenašanju toka preko kabelov.
2.3.2 Ko je nazivni tok presernikov večji ali enak 630 A ali ko je napon večji ali enak 220 kV, bi moralo biti prednostno dano prenašanju toka preko vodilne palice.
2.4 Izbor glede na delovne pogoje transformatorja
2.4.1 Ko imajo delovni pogoji lokacije transformatorja normalne okoljske pogoje, bi morali biti neposredno izbrani standardni preserniki, ki jih zagotavlja dobavitelj presernikov.
2.4.2 Ko je lokacija delovanja transformatorja na višini večji od 1000 m, bi morali biti izbrani preserniki s zunanjimi izolacijskimi dimenzijami, ki so kalibrirane glede na GB/T4109. Za dele presernikov, ki so potopljene v mazninu ali SF6 sredstvo, njihova polomna trdnost in napajanje pri visokem napetosti nista odvisna od višine, zato izolacijske razdalje ne zahtevajo kalibriranja.
Notranja stopnja izolacije presernikov ni odvisna od učinka višine in ne zahteva kalibriranja. (Opomba: Zaradi omejitev polomne trdnosti in napajanja pri visokem napetosti v delih, potopljenih v sredstvo, preserniki, uporabljeni v višinskih območjih, ne morejo biti preverjeni z testiranjem na nižjih višinah, da bi se potrdilo, ali je povečana razdalja za izrivanje dovolj. Zato morajo dobavitelji presernikov dokazati, da je povečana zunanjepolna razdalja za izrivanje presernikov zadostna.)
2.4.3 Največja fazna napetost sistemov električnih omrežij lahko preseže Um/√3. Ko ta pogoj ne preseže 8 ur skupaj v katerem koli 24-urnem obdobju in 125 ur letno, bi morali preserniki lahko delovali pri naslednjih napetostnih vrednostih:

Za sisteme, kjer lahko delovna napetost preseže omenjene vrednosti, bi morali biti izbrani preserniki z višjimi vrednostmi Um.
2.4.4 Za transformatorje z višjimi zahtevami glede seiz穆斯林